nedelja, 8. marec 2020

Zaključek

Kuhanega krompirja ne vzamemo!

Naše potovanje je skoraj da že prišlo h koncu, mi pa se javljamo z letališča v Münichu. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljale do helsinškega letališča in od tam vzletele okoli 6.ure zjutraj. Sedaj pa sedimo in čakamo na naslednji let do Brnika in pišemo naš še zadnji blog.

Kaj smo se naučile o Finski:
Finci so zelo vljudni in pošteni. Zanimivo dejstvo se nam zdi, da svojih koles, ki jih puščajo po mestu, nikoli ne zaklepajo. Tudi vsakič, ko iztopijo iz mestnega avtobusa, glasno izrečejo KIITOS, kar pomeni “hvala”. Ker smo vsak dan malicale v šoli smo opazile tudi to, da pri obroku vedno jejo kuhan krompir s kozarcem mleka in pred samim obrokom jejo le ržen kruh z margarino. 

1.dan

2.dan
3.dan
....
in tako dalje še vsak naslednji dan


 Glede na to, da je velik del Finske sam gozd, je zanimivo dejstvo tudi to, da imajo v njem javno razsvetljavo po samih gozdnih poteh. Tudi sama pokopališča se raztezajo po gozdovih Finske. 

Kaj smo se naučile o šolskem sistemu:
Finski šolski sistem je povsem drugačen od slovenskega. Bolj je osredotočen na posameznikov razvoj, ne pa na celotno skupino, zato finski dijaki radi hodijo v šolo in se veselijo samega pouka. Lahko rečemo, da je razlika v mentaliteti. Pouk sicer traja dlje, vendar si na uro in pol vzamejo odmor, ki traja 15 minut. Celotno zadevo si med poukom vzamejo “v izi”. Ni jim pomemben sam čas, vendar izkušnja in znanje, ki ga odnesejo od pouka. Domačih nalog ne poznajo in tudi na začetku ure učitelj prisotnosti dijakov sploh ne pregleda. Starostna razlika med dijaki je velika, saj po končani šoli se lahko ponovno vpišejo na drugo, ker si izobrazbe želijo. Dijaki učitelja ne vikajo, z njim imajo pristen odnos, zato ga tudi kličejo po imenu. 

Izlet na Finsko je bil za vse nas izredno pozitivna izkušnja. Pridobile smo polno novih veščin in znanj in smo hvaležne, da nam je Erasmus omogočil to potovanje oziroma izkušnjo. Hvala tudi vsem, ki ste nas spremljali na naši poti. 

Moi moi (=adijo)

sobota, 7. marec 2020

14. dan

Od Sibeliusa do utrdbe

Zbudile smo se navse zgodaj zjutraj, pojedle zajtrk, ter začele z ogledi po Helsinkih. S tramvajem smo se odpravile do parka, kjer se nahaja Sibelius Monument, spomenik posvečen finskemu skladatelju Sibeliusu. 





Potem smo se odpravile v mestno jedro Helsinkov. Tam smo si ogledale velikansko helsinško protestantsko katedralo, ki je od znotraj in zunaj naravnost veličastna. 











Ker pa smo si Helsinke želele ogledati z druge perspektive, smo odšle na helsinško razgledno kolo. Tam smo naredile nekaj čudovitih slik. 




Nato pa smo se lačne odpravile v picerijo. Tam smo spoznale super zabavnega natakarja.



 Po končanem kosilu smo se odpravile na ogled pravoslavne katedrale Uspenski, ki v notranjosti skriva zlato veličastnost. 






Po ogledu katedrale smo jo s trajektom mahnile na Suomenlinno, morsko utrdbo na otoku. Suomenllina skriva veliko skritih kotičkov in temnih predorov, ki smo jih raziskale. Otok je prežet z zgodovino, me pa smo bile navdušene. Po čudovitem obisku utrdbe smo šle v hostel večerjat ter se pripravile na počitek za jutrišnji zgodnji let domov.








Se beremo!

petek, 6. marec 2020

13. Dan

Sneg na plaži

Danes zjutraj smo se skupaj z Johanno in Tiino odpravile na najlepšo plažo na Finskem, Yyteri. Peščena plaža je 4km dolga. Kar pa nas je navdušilo, je to, da je bila plaža prekrita s tanko plastjo snega.



Kar pa je na plaži vedno potrebno narediti, je seveda napisati svoje ime ( v našem primeru ime šole) v pesek. 

Na otroških igralih smo si naredile mizico, na kateri smo pomalicale. Ko so nam rahlo zamrznili vsi prsti na nogah in rokah pa smo se odpravile pogledati tudi hribček snega, po kateren so se spuščali majhni otroci s starši.
Nato smo se na hitro zapeljale še do gozda, kjer sta notri dva mlada fanta zgradila adrenalinski park. Zraven pa so tudi majhne koče, za romantične vikende.
Po končanem zmrzovanju v prelepem gozdu, smo se napotile nazaj v hostel. Tam smo si skuhale kosilo in spakirale, saj smo se danes odpravile na pot v Helsinke, kjer bomo preživele zadnji dan na Finskem.
Se beremo!

četrtek, 5. marec 2020

12.dan

V pekarni še nikoli lepše

Tako kot skoraj vse prejšnje dni smo se tudi danes prebudile okoli sedme ure in dan začele z zajtrkom. Jutranji pogled skozi okno je bil zasnežen, prava zimska pravljica, naletavanje snega pa čez celoten dan ni prenehalo. 
Z avtobusom smo se odpeljale do šole, s peko v šolski pekarni pa smo začele kasneje kot prejšnje dni tega tedna. Namreč gospa Tiina nam je rezervirala termin v šolskem kozmetičnem salonu, kjer so nas vseh sedem profesionalno naličili dijaki, ki so v tem času opravljali prakso.


 Olepšane smo se kasneje odpravile v šolsko pekarno, kjer smo z istimi dijaki nadaljevale s peko. 

 
Razdelile smo se v skupine in v le teh pripravljale različne stvari, kot so peka maslenih piškotov in piškotov z mandlji, ki smo jih kasneje tudi nadevale s sladkim polnilom. Prav tako smo pripravile žepke iz kvašenega testa polnjene z mletim mesom in čebulo ocvrte v olju ter vegetarijanske žepke s sirom in papriko, ki pa so bili pečeni v pečici.


 


Degustacija mesnih žepkov 


Po končani peki smo pekarno pomagale še pospraviti in se nato poslovile od dijakov, saj smo jih videle zadnjič. Gospa Johanna nam je za domov v vrečko zavila še par mesnih in par vegi žepkov ter kar dve pletenici, ki smo jih pomagale pripraviti v torek.  Tako kot vse preostale prejšnje dni smo se vrnile v hostel in dan preživele precej sproščeno. Ker pa je to naše zadnje popoldne v Poriju, smo se punce odpravile še na kratek sprehod po samem mestu, dan pa smo zaključile z družabnimi igrami ter z dobrotami s pekarne.
Priprava pletenice in sproščeno vzdušje ob družabnih igrah


Se beremo jutri!

sreda, 4. marec 2020

11. Dan


  • Švicanje po finsko

Današnji dan ni bil namenjen šoli, temveč izvenšolskim aktivnostim. Zjutraj smo se po zajtrku odpravile v eno izmed najstarejših mest na Finskem, Raumo. Sicer smo gledale vremensko napoved in videle, da je napovedan sneg, a takega meteža le nismo pričakovale.
V mestu smo si ogledale dva muzeja - muzej pomorstva in mestni muzej ter starinsko cerkev.





Po hoji po ulicah pa smo opazovale tudi tradicionalno finsko arhitekturo - majhne barvne lesene hiše, starih pomorščakov.
Po končanem ogledu smo se odpeljale do finske savne ob morju. Rečeno je bilo, da morje ne bo zamrznjeno, a je vseeno bilo. Šle smo se preobleči, edine v garderobi, ki smo se skrivale pod varnim zavetjem brisače. Preoblečene smo se napotile v savno. Izkusile smo pravo finsko savno, kar pomeni, da smo 10-15min uživale na 73 stopinjah celzija, potem pa po snegu tekle do ledeno mrzlega morja. Tam smo se do ram potopile in tekle nazaj notri. Ritual smo ponovile še 4x.
Baje ga ne uporabljajo velikrat

Po končani izkušnji smo se odpeljale nazaj v hostel in zaspale.